Zaradi višje sile (poškodbe ceste, ki vodi na sedlo Passo Xomo) in posledične zapore ceste za avtobuse in vozila, težja od 6 ton, smo prisiljeni turo PO POTI 52 TUNELOV in RAZGLEDNIH VRHOVIH V OKOLICI GARDSKEGA JEZERA v soboto, 12. 9. 2026, odpovedati.
Zaradi nastale težave bi se nam vse ture podaljšale za vsaj 5 ur, ker bi bila potrebna hoja iz doline, zato ture časovno niso izvedljive.
Kljub temu smo se odločili, da vam kot nadomestni turi omogočimo lažjo pot Strade del Ponale nad Gardskim jezerom in obisk znamenite ferate Via dell’Amicizia, ki vodi na vrh nad jezerom Cima SAT.
ODHOD
Zberemo se v soboto, 12. 9. 2026, ob 02.00 na parkirišču trgovine Mercator, od koder se z izrednim avtobusom odpeljemo proti Italiji.
Peljali se bomo mimo Benetk, Padove in Vicenze proti pogorju Pasubio na izhodišče ob Gardskem jezeru, natančneje do predela Riva del Garda. Tu se bomo razdelili v dve skupini.
PRVA SKUPINA – STRADA DEL PONALE
Prva skupina se bo podala na dobrih 9 kilometrov dolgo planinsko pot. Pot je nekdanja cestna povezava, zgrajena v času 1. svetovne vojne, ki je služila kot povezava med naseljem ob Gardskem jezeru in dolino Ledro.
Je pravi biser gradnje in razgledov nad Gardskim jezerom. Pot je speljana po skalnatem terenu, skozi številne serpentine, predore in galerije.
Na poti bomo opravili približno 200 višinskih metrov. Za pot bomo v eno smer potrebovali slabe 3 ure, z vračanjem po isti poti na izhodišče pa približno 5 ur nezahtevne hoje. Ves čas nas bodo spremljali čudoviti razgledi na Gardsko jezero.
DRUGA SKUPINA – FERATA VIA DELL’AMICIZIA IN CIMA SAT
Druga skupina se bo na izhodišču opremila s samovarovalnim kompletom in se podala na enega najznamenitejših vrhov nad Gardskim jezerom – Cima SAT.
Z izhodišča se bomo podali nekaj metrov nazaj v mesto do garažne hiše, kjer bomo začeli pot pristopa. Prva ura nas bo vodila po prijetni planinski poti, nato pa bomo vstopili v ferato Via dell’Amicizia.
Pot je večinoma B zahtevnosti, na določenih delih pa so tudi krajši odseki C zahtevnosti. Pot je predvsem zelo zračna. Ferata je znana po svojih lestvah, med katerimi je najdaljša dolga kar 70 metrov.
Vračali se bomo po poti št. 404. Za celotno pot s sestopom bomo potrebovali približno 6 ur.
V primeru neugodnih razmer (mokro, spolzko …) bomo vsi opravili le krajšo pot.
OPREMA IN ZAHTEVNOST
Potrebujete dobro uhojene planinske čevlje in pohodne palice. Hrana in pijača sta iz nahrbtnika ali v lokalih ob Gardskem jezeru.
Prva skupina bo za pot potrebovala približno 4 do 5 ur nezahtevne hoje, druga skupina pa približno 6 ur zahtevne hoje. Za drugo skupino sta obvezna samovarovalni komplet in čelada.
Ne pozabite osebnega dokumenta, saj bomo prestopili državno mejo.
PO KONČANIH TURAH
Če bo po opravljenih turah ostalo še kaj časa, se bomo lahko ohladili v Gardskem jezeru. Kdor se ne bi želel z nami podati na potepanje po poteh okoli in nad jezerom, lahko čas izkoristi za raziskovanje kraja in kopanje.
PRIJAVE
Prijave zbiramo do 9. 9. 2026 oziroma do zasedbe avtobusa.
Telefon: 5701 944 ali 031 501 244
PRIDRUŽITE SE NAM NA POTEPANJU PO VRHOVIH OKOLI GARDSKEGA JEZERA!
Tudi v novem šolskem letu naše mlade pohodnike čaka pester izbor izletov, na katerih bomo skupaj odkrivali lepote slovenskih gora, planin in pohodniških poti.
Obiskali bomo Veliko planino, planino Polšak na Dleskovški planoti, Kopitnik nad Laškim, Čreto nad Vranskim, Reber nad Trojanami, Reško planino, Klobuk nad Hrastnikom, Bornove tunele, Raduho in Peco.
Izleti so odlična priložnost za gibanje v naravi, nova doživetja, druženje, sklepanje novih prijateljstev ter spoznavanje planinskega sveta.
Vabimo vse mlade planince, da se nam pridružijo in z nami preživijo še eno čudovito planinsko leto! 🥾⛰️
Program izletov za šolsko leto 2026/27 je že objavljen.
V sredo, 5. avgusta 2026, se nas je devetnajst odpravilo proti našemu najvišjemu vrhu. Med nami sta bila tudi dva najmlajša člana odprave, 12-letna Nik in Ajda, za kar nekaj članov naše ekipe pa je imel izlet še poseben pomen – na Triglav smo se odpravljali prvič.
Načrt je bil jasen: z Rudnega polja čez Vodnikov dom do Kredarice, od tam na Triglav in naslednji dan nazaj na Pokljuko. Toda gore imajo rade svoje načrte. Našega je že prvi dan prekrižalo vreme, drugega pa množica planincev in nevihta. Triglav smo kljub vsemu osvojili. Nekateri prvič. In kot se za prvi vzpon na Triglav spodobi, jo prvopristopniki seveda nismo odnesli brez tradicionalnega planinskega krsta.
Triglav s Kredarice. (FOTO: Rihard Novačan)
Pogled skozi naravno skalno okno v triglavskem pogorju. (FOTO: Darko Ulaga)
Naravno skalno okno na poti na Triglav. (FOTO: Darko Ulaga)
Ko vreme spremeni načrte
Na Rudnem polju smo si oprtali nahrbtnike in začeli našo dvodnevno pot. Devetnajst parov nog, devetnajst nahrbtnikov in en skupen cilj nekje visoko nad nami.
Pot nas je s Pokljuke vodila proti Vodnikovemu domu in naprej proti Kredarici. Med vzponom smo ves čas pogledovali proti nebu. Vremenska napoved za sredo namreč ni bila najbolj prijazna in bolj ko smo pridobivali višino, bolj jasno je postajalo, da se bomo morali tisti dan zadovoljiti s Kredarico.
Triglav bo moral počakati.
Za tiste, ki smo se nanj odpravljali prvič, je bilo čakanje morda še nekoliko težje. Cilj je bil že skoraj na dosegu roke, toda v gorah ima zadnjo besedo vedno vreme. Včasih je največja zmaga prav odločitev, da vrh ostane za drugič – ali v našem primeru vsaj za naslednje jutro.
Začetek poti na Pokljuki. Naša ekipa je štela 19 članov. (FOTO: Lorena Lorenčak)
Začetek smo prehodili po gozdni poti. (FOTO: Vanja Lednik)
Prvi postanek v dolini Jezerci. (FOTO: Lorena Lorenčak)
Planika. (FOTO: Iztok Palir)
Pogled nazaj proti dolini Konjščici na poti do Vodnikovega doma. (FOTO: Rihard Novačan)Na poti iz Vodnikove koče proti Kredarici se odpre prekrasen pogled na Triglav. (FOTO: Rihard Novačan)
Nepričakovan obiskovalec na Kredarici
Na Kredarici pa nas je čakalo majhno presenečenje.
V bližini doma smo opazili mladega gamsa. Namesto da bi pred devetnajstimi planinci pobegnil, se nam je približal skoraj povsem do doma. Nekaj časa smo ga samo opazovali, on pa nas.
Takšna srečanja so verjetno eden najlepših dodatkov, ki jih lahko dobiš v gorah. Ne moreš jih načrtovati, ne pišejo na nobeni planinski tabli in zaradi njih včasih za nekaj trenutkov pozabiš celo na vrh, zaradi katerega si prišel.
Večer smo tako preživeli na Kredarici. Triglav je ostal nad nami, mi pa smo vedeli, da bo budilka naslednje jutro zvonila zelo zgodaj.
Jutro za Triglav
V četrtek, 7. avgusta, smo se proti vrhu odpravili že zgodaj zjutraj.
Po slabem vremenu prejšnjega dne je končno napočilo naše jutro. Pred nami je bil še najbolj zahteven del poti, Kredarica pa je z vsakim korakom ostajala nekoliko nižje.
Za Loreno, Ajdo, Nika in še nekaj članov naše ekipe je imel vsak korak proti vrhu še nekoliko drugačen pomen. Prvi Triglav je pač prvi Triglav. Ne veš povsem, kaj te čaka, opazuješ pot pred seboj in šteješ metre, ki te ločijo od Aljaževega stolpa.
Nismo pa bili edini, ki smo imeli tisto jutro takšen načrt.
Pravzaprav nas je bilo ogromno.
Ena ura, ki je trajala dve uri in pol
Na planinski tabli je za zadnji del vzpona pisalo približno eno uro.
Mi smo potrebovali približno dve uri in pol.
Ne zato, ker bi hodili tako počasi, ampak zato, ker je bila pot proti vrhu polna planincev. Na izpostavljenih in zavarovanih delih se prehiteva težko, srečevanje skupin, ki hodijo v nasprotni smeri, pa hitro ustvari kolono.
Prvič na 2864 metrih
Potem pa je prišel trenutek, zaradi katerega smo prejšnji dan gledali proti nebu, zjutraj zgodaj vstali in dve uri in pol potrpežljivo napredovali v koloni.
Aljažev stolp.
Uspelo nam je.
Na vrhu nas je bilo vseh devetnajst. Za Nika in Ajdo je bil podvig še posebej občudovanja vreden. Pri dvanajstih letih sta opravila pot, ki utrudi marsikaterega odraslega, in skupaj z nami stopila na streho Slovenije.
Naša ekipa na vrhu Triglava. (FOTO: L. Lorenčak)
Prvi Triglav tudi za našega sponzorja
Med tistimi, ki so na Triglavu stali prvič, je bil tudi Iztok Palir, direktor podjetja Vrtine Palir, ki se je na pot odpravil skupaj s svojim starejšim sinom.
»Na Triglav sem se prvič odpravil s starejšim sinom. Ponosen sem, da nama je uspelo – čeprav moram priznati, da je imel on na vrhu še precej več energije kot jaz. Zdaj vsaj vem, kdo bo naslednjič nosil težji nahrbtnik.«
Iztok Palir, direktor Vrtine Palir
FOTO: Predsednik PD Šempeter Silvo Črepinšek na vrhu Triglava s prvopristopnikom Iztokom Palirjem, direktorjem podjetja Vrtine Palir – sponzorjem PD Šempeter, ter njegovim sinom.
Na Triglav prvič? Potem sledi krst!
Kdor je mislil, da je s prihodom do Aljaževega stolpa za prvopristopnike najtežjega dela konec, se je seveda motil.
Čakala nas je še ena stara triglavska tradicija – krst.
Tako smo svoj prvi Triglav prvopristopniki zaključili še z nekaj udarci po zadnji plati. Po urah hoje in čakanja v kolonah je bilo na vrhu zato poleg zadovoljstva tudi precej smeha.
Prvi vzpon si človek verjetno zapomni že sam po sebi. Ko mu dodaš še skoraj sto ljudi okoli Aljaževega stolpa in triglavski krst, pa je možnosti, da bi ga kdaj pozabil, bolj malo.
Vrh je šele polovica poti
Po skupinskih fotografijah, čestitkah in krstu bi človek najraje še nekaj časa ostal na vrhu. Toda nad gorami so se že začeli zbirati oblaki, vremenska napoved za popoldne pa ponovno ni obetala nič dobrega.
Čas je bil za sestop.
V gorah prihod na vrh nikoli ni konec zgodbe. Varno se je treba vrniti tudi nazaj – pred nami pa je bila še dolga pot do Pokljuke.
Ko se nebo ponovno zapre
S Triglava smo se vrnili na Kredarico, kjer smo morali sprejeti še eno odločitev. Napovedane so bile nevihte in prva se je že približevala.
Namesto da bi rinili naprej, smo ostali v koči.
In čakali.
V gorah se včasih zdi nenavadno sedeti pri miru, ko veš, koliko poti je še pred teboj. A ko zunaj grmi, je topel in varen Triglavski dom precej lepši kraj kot odprto pobočje.
Prvo nevihto smo tako pustili mimo, šele okoli 15. ure pa smo si ponovno oprtali nahrbtnike in se odpravili proti dolini.
Pot nas je vodila proti Vodnikovemu domu. Tam smo naredili krajši postanek, se nekoliko okrepčali in nadaljevali.
A gore še niso povedale zadnje besede.
Ujeti v dežju
Kmalu nas je zajela nova nevihta.
Tokrat koče ni bilo več v bližini.
Odprlo se je nebo in naslednjo dobro uro smo hodili po močnem dežju. Pelerine in nepremočljiva oblačila pomagajo do neke mere, toda po dovolj dolgem času voda vedno najde svojo pot.
Do nogavic, rokavov, hlač in vsega tistega, za kar si bil še nekaj minut prej prepričan, da bo ostalo suho.
Bili smo premočeni. Toda hodili smo naprej.
Ko smo se spuščali proti Pokljuki, je Triglav počasi ostajal za nami.
V dveh dneh nam je pokazal skoraj vse svoje obraze. Slabo vreme, zaradi katerega smo prvi dan odpovedali vzpon. Mirno jutro, ki nam je naslednji dan vendarle odprlo pot proti vrhu. Množico, zaradi katere se je ena ura spremenila v dve uri in pol. Mladega gamsa na Kredarici, sonce, oblake, čakanje na nevihto in na koncu še dobro uro hoje v dežju.
Toda za nekatere izmed nas bo spomin na ta dva dneva vendarle nekoliko drugačen.
To je bil naš prvi Triglav.
Prvi pogled na Aljažev stolp od čisto blizu. Prvih 2864 metrov. Prva skupinska fotografija na strehi Slovenije. In seveda prvi – ter na srečo tudi zadnji – krst za prvi vzpon na Triglav.
Na Rudno polje se nismo vrnili takšni, kot smo odšli. Bili smo bolj utrujeni, nekateri precej mokri, nahrbtniki so bili težji in noge počasnejše.
V soboto, 1. avgusta 2026, se je skoraj 70 planincev štirih planinskih društev občine Žalec – PD Šempeter, PD Žalec, PD Zabukovica in PD Liboje – udeležilo skupne planinske akcije. Tokrat nas je pot vodila v Benečijo, naš cilj pa je bil 1.650 metrov visok Matajur.
Zgodnji odhod iz Šempetra. (FOTO: Facebook, Marjan Vrenko PD Šempeter)Pred odhodom. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Erika Pevnik PD Šempeter)Začetek vzpona. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Erika Pevnik PD Šempeter)Prva razgledna točka. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Jela Malič PD Šempeter)Pot na Matajur iz vasi Livek na slovenski strani. (FOTO: Facebook PD Liboje, Adolf Teržan)Pot na Matajur iz italijanske strani – Via Palma – ferata (Facebook PD Šempeter, Darko Ulaga PD Šempeter)Strmo pobočje. (FOTO: Facebook, Davor Janžovnik PD Šempeter)Vas Livek od daleč. (FOTO: Facebook Sašo Maček PD Zabukovica in Valerija Turnšek PD Polzela)Cerkev na Matajurju od daleč. (FOTO: Facebook Darinka Plaskan, PD Prebold)Pogled na Matajur. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Erika Pevnik PD Šempeter)
Roža volnatoglavi osat nas je spremljala skozi vso pot. (FOTO: Lorena Puhek PD Šempeter )Planika. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Darko Ulaga PD Šempeter)Svišč. (FOTO: Facebook, Davor Janžovnik PD Šempeter)Fuchsov grint. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Erika Pevnik PD Šempeter)
Nekateri so se preizkusili na zahtevnejših poteh, drugi so izbrali nekoliko prijaznejši pristop, a cilj je bil za vse enak – Matajur in prijetno skupno druženje.
Cerkev na Matajurju (FOTO: Facebook, Davor Janžovnik PD Šempeter)Žig z razgledom. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Erika Pevnik PD Šempeter)Na razgledni točki. (FOTO: Facebook, Joco Krašek PD Šempeter)Ekipa PD Šempeter s predsednikom Silvom Črepinškom. (FOTO: Facebook, Joco Krašek PD Šempeter)Prva skupina se je na Matajur povzpela iz vasi Livek. (FOTO: PD Šempeter Lorena Puhek)(FOTO: Na vrhu Matajurja. Facebook PD Liboje, Adolf Teržan)
Poseben izziv je sprejelo 14 najpogumnejših planincev, ki so se na Matajur z vodnikoma Darkom Ulago in Davorjem Janžovnikom podali iz Robiča po zelo zahtevni in res strmi poti Via Palma. Naporen vzpon po ferati je zahteval dobro telesno pripravljenost, vztrajnost in zbranost, po osvojenem vrhu pa je sledil še spust do planinskega doma na italijanski strani.
14-članska ekipa po uspešno premagani zahtevni in strmi poti Via Palma na Matajur. Utrujeni, a zadovoljni! 💪⛰️ (Facebook PD Šempeter, Darko Ulaga)
Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, nekoliko manj pa visoke temperature. V teh dneh je Slovenijo zajel vročinski val, zato nas je predvsem na bolj izpostavljenih delih poti pošteno pestila vročina. Pomembni so bili primeren tempo, dovolj tekočine in kakšen zaslužen počitek v senci.
Počitek na poti na Matajur. (FOTO: PD Šempeter Lorena Puhek)Krave. (FOTO: Facebook Sašo Maček PD Zabukovica in Valerija Turnšek PD Polzela)Idrska planina. (FOTO: Facebook PD Šempeter, Jela Malič PD Šempeter)
Po opravljenih turah smo se vsi zbrali pri planinski koči na italijanski strani Matajurja – Rifugio Pelizzo (Koča Pelizzo 1.320 m,) kjer je sledil najprijetnejši del dneva – skupno druženje ob dobri volji, pogovoru in izmenjavi vtisov s poti. V prijetni družbi smo ostali vse do 18. ure, ko je napočil čas za odhod proti domu.
Še zadnja skupinska fotografija pred odhodom. (FOTO: PD Šempeter Lorena Puhek)Proti avtobusu. (FOTO: Facebook Joco Krašek PD Šempeter)Pred odhodom domov. (Facebook PD Šempeter, Darko Ulaga PD Šempeter)
V Šempeter smo se vrnili v poznih večernih urah, prijetno utrujeni, a zadovoljni po uspešno preživetem planinskem dnevu.
Skoraj 70 planincev, štiri planinska društva, pet vodnikov in en skupni cilj – Matajur (1650 m). Za nami je ostal naporen in vroč, predvsem pa prijeten dan, poln planinskih doživetij in druženja. ⛰️💪
Hvala vsem udeležencem in vodnikom za dobro voljo, prijetno družbo ter varen planinski korak. Se vidimo na naslednji skupni turi!
Planinsko društvo Šempeter odslej tudi na Instagramu
Planinsko društvo Šempeter je odslej prisotno tudi na Instagramu.
Spremljate nas lahko na profilu @pdsempeter, kjer bomo objavljali utrinke z naših pohodov, izletov, planinskih taborov, druženj in drugih društvenih aktivnosti.
Vabimo vse člane, mlade planince, starše in ljubitelje gora, da nam sledite ter skupaj z nami soustvarjate planinsko zgodbo tudi na družbenih omrežjih.
Tudi letos v okviru PD Šempeter načrtujemo organizacijo več obiskov zavarovanih plezalnih poti – ferat. Ture bodo namenjene članom in ljubiteljem gibanja v naravi, pri čemer izbrane poti ne bodo presegale težavnostne stopnje C, zato bodo primerne tudi za vse, ki že imate nekaj osnovnih izkušenj s tovrstnim plezanjem.
Vse, ki vas takšne ture zanimajo in bi želeli biti pravočasno obveščeni o načrtovanih plezalnih podvigih, vabimo, da se prijavite na seznam zainteresiranih udeležencev.
Za prijavo in dodatne informacije pokličite:
Darko – 041 786 067
Naša prva letošnja ferata v Glinščici je že uspešno za nami, sicer v nekoliko okrnjeni zasedbi, a kljub temu v odličnem vzdušju. Utrinke s ture si lahko ogledate na našem Facebook profilu.
Veselimo se novih skupnih doživetij, lepih razgledov in varnih korakov na jeklenicah.